Putin z droni provocira in testira: "Dobil je pogum, da mu nihče nič ne more"

V zadnjih tednih je več evropskih držav, ki so med drugim tudi članice zveze Nato, poročalo o incidentih, ko naj bi ruski brezpilotni letalniki in celo vojaška letala nezakonito vstopila v njihov zračni prostor. Tako je med drugim najmanj 19 ruskih dronov preletelo Poljsko – številne so sestrelili –, minuli petek so trije ruski lovci MiG-31 brez dovoljenja vstopili v estonski zračni prostor, v ponedeljek pa sta bili začasno zaprti tudi letališči v Köbenhavnu in Oslu, saj naj bi tamkajšnje oblasti zaznale prisotnost dronov v bližini letališč. Ruske brezpilotne letalnike naj bi opazili tudi nad Romunijo, poročajo tuji mediji.

Odziv držav na omenjene incidente je bil oster, podobno se je odzvala tudi zveza Nato. Generalni sekretar severnoatlantskega zavezništva Mark Rutte je posvaril Rusijo, da bo Nato sprejel vse potrebne ukrepe za obrambo svojega zračnega prostora pred nadaljnjimi kršitvami.

"Rusija ne sme imeti nobenih dvomov: Nato in njene članice bodo v skladu z mednarodnim pravom uporabile vse potrebne vojaške in nevojaške ukrepe za lastno obrambo in odvračanje vseh groženj – iz vseh smeri," je v Bruslju nedavno dejal Rutte.

Moskva zavrača vpletenost v incidente, obtožbe evropskih držav in zveze Nato pa označuje za "neutemeljene". Voditelji evropskih držav, kjer so zaznali incidente, so sicer izpostavljali, da gre za resne kršitve, čeprav storilcev zanje še niso uradno identificirali.

Danska premierka Mette Frederiksen je dejala, da ruske vpletenosti v incidente "ni mogoče izključiti", bolj posreden je bil norveški premier Jonas Gahr Støre, ki je dejal, da je Rusija letos spomladi in poleti "vsaj trikrat kršila norveški zračni prostor".

Da bi morale države članice Nata sestreliti ruska letala, ki kršijo zračni prostor zavezništva, je nedavno poudaril ameriški predsednik Donald Trump, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je dejala, da bi lahko bila po "jasnem opozorilu ob vdoru v zračni prostor seveda na mizi tudi možnost sestrelitve letala".

Kljub ostrim odzivom zveze Nato, Evropske unije in voditeljev držav pa so se vdori brezpilotnih letalnikov nadaljevali. Tako so jih v petek več opazili nad največjo dansko vojaško bazo. Zaradi nedavnih incidentov je v soboto v Rigi potekalo srečanje vojaškega odbora zveze Nato.

"Danes izražam popolno in nedvoumno solidarnost z vsemi zavezniki, katerih zračni prostor je bil kršen. Odziv zavezništva je bil odločen in se bo še naprej krepil," je uvodoma izpostavil predsednik vojaškega odbora Nata Giuseppe Cavo Dragone in dodal: "Ta dejanja so eskalatorna, nepremišljena in ogrožajo življenja, Rusija pa nosi polno odgovornost zanje."

Ali Rusija testira ali provocira?

Preiskava omenjenih incidentov še poteka, mnogi strokovnjaki s področja kibernetske varnosti pa omenjeni val incidentov razumejo kot del širših "hibridnih groženj", prek katerih bi lahko Rusija preizkušala pripravljenost in odzivnost evropskih držav in njihovega upravljanja s ključno infrastrukturo.

Profesorica z ljubljanske fakultete za družbene vede Jelena Juvan je za N1 ocenila, da bi lahko zadnje incidente na eni strani razumeli kot neke vrste stopnjevanje ruskih aktivnosti za destabilizacijo razmer v evropskem prostoru, po drugi strani pa tudi kot prikaz njihove moči in sposobnosti, "do kod lahko pridejo, ne da bi zveza Nato odreagirala". Po njenih navedbah bi lahko Moskva testirala, kakšen bi lahko bil odgovor zavezništva in tudi iskanje "lukenj v radarskih sistemih protizračne obrambe".

"Ena izmed osnovnih značilnosti brezpilotnih letalnikov je, da jih radarji ne zaznajo, ker letijo prenizko, prav tako ni mogoče določiti, od kod so prileteli. Po mojem mnenju gre za testiranje zveze Nato, koliko je ta še pripravljena sprejeti takšne provokacije. Vprašanje pa je, ali je Rusija pripravljena toliko provocirati zahodne zaveznice, da bi se te odzvale bolj konkretno, kar bi lahko pomenilo tudi neko širšo eskalacijo napetosti med Rusijo in Zahodom," je dejala Juvan.

Zunanjepolitični komentator in nekdanji Delov dopisnik iz Moskve Branko Soban je v pogovoru za N1 dejal, da je Rusija takšne incidente v preteklosti vedno zanikala, čeprav se je na koncu pogosto izkazalo, da za njimi stoji režim v Moskvi. Kot primer podobnega dogodka je navedel incident nad Črnim morjem, ko je marca 2023 ruski lovec Sukhoi-27 sestrelil ameriški dron Reaper.

"Moskva je incident zanikala, deset dni kasneje pa je pilot prejel visoko državno odlikovanje red za pogum. V primeru teh aktualnih incidentov sicer nekih jasnih in trdnih dokazov še nimamo, ampak ti nekako vodijo v smer proti Rusiji, Putin pa je na neki način odprl neko novo fronto," je navedel.

Po Sobanovih besedah se je Putin v zadnjih tednih zelo opogumil, saj je Trumpa "uspešno zmanipuliral na Aljaski", udeležba na nedavni vojaški paradi v Pekingu pa mu je dala vedeti, da je "Rusija spet velika in da ji nihče nič ne more".

"Po drugi strani pa gre za provokacijo in testiranje zveze Nato, to je evidentno. Moskva testira radarske sisteme, ki jih Nato uporablja v Evropi, kako hitro zaznajo drone, koliko časa potrebujejo letala, da jih prestrežejo. Gre za testiranje in izzivanje," je ocenil Branko Soban.

Incidenti kot del ruske odvračalne kampanje?

Obramboslovka Jelena Juvan ocenjuje, da nekih večjih povračilnih ukrepov ni mogoče pričakovati, bi bilo pa verjetno zelo jasno sporočilo oblastem v Kremlju, če bi na primer Poljska, ki je ob ponovnih kršitvah že napovedala sestrelitev ruskih dronov, to dejansko uresničila.

Na vprašanje, ali gre pri teh incidentih, ki so se zgodili v zelo kratkem časovnem obdobju, morda za preusmerjanje pozornosti od vojne v Ukrajini, pa Jelena Juvan odgovarja, da je to tudi eden od možnih scenarijev.

"Lahko bi jih razumeli tudi kot neko obliko stopnjevanja pritiska na zahodne države, da ukrajinskega predsednika Zelenskega prepričajo, da sprejme ruske pogoje za končanje vojne. V zadnjih tednih so sicer pogovori o koncu vojne skoraj popolnoma zamrli, na bojiščih pa vojna ne pojenja. Ruske sile napredujejo, Ukrajina pa izgublja nekatera ozemlja, ki jih je nedavno pridobila. Morda bi lahko rekli, da so incidenti z droni del širše ruske dezinformacijske kampanje z namenom odvračanja pozornosti zahodnih držav od dogodkov na bojiščih," je ocenila obramboslovka.

"Rusija razume samo jezik sile"

Po mnenju Branka Sobana je ruski predsednik Vladimir Putin zelo spreten pri tovrstnem izzivanju reakcij mednarodne javnosti. Kot primer je navedel rusko vojno v Gruziji leta 2008, ko se svet nanjo ni odzval, kar je bil po Sobanovih navedbah za Putina jasen signal, da je lahko leta 2014 začel z okupacijo Krima in napadi na Donbas.

"To Putin razume kot nekakšno zeleno luč, da lahko gre naprej," je dejal. Spomnil pa je, da se je leta 2015 Putinu po robu postavil turški predsednik Erdogan, ko je kmalu po začetku ruske operacije v Siriji sestrelil rusko vojaško letalo Sukhoi-27, ker je to kršilo turški zračni prostor.

"To je bil resen incident, ampak je Erdogan takrat pokazal, da se z njim ne gre šaliti, saj je rusko letalo zlahka sestrelil. Zanimivo je, da Rusija razume samo jezik sile. Odnosi med Rusijo in Turčijo so se takrat ohladili, ampak so se kasneje izboljšali. Rusija gleda na Turčijo povsem drugače kot recimo na baltske države ali pa Poljsko," je pojasnil Branko Soban.

Poudaril je, da oblasti v Moskvi vsekakor podrobno spremljajo odzive evropskih držav in zveze Nato na nedavne incidente, njihov namen pa je predvsem delati razpoke znotraj EU in severnoatlantskega zavezništva.

"Je pa vprašanje, kakšen bi bil odziv zveze Nato, če bi prišlo do kakšnega še bolj resnega incidenta ali pa morda celo do obstreljevanja. Že znotraj zavezništva države nimajo enakega mnenja glede teh reakcij, recimo Madžarska in Slovaška ne podpirata sankcij proti Rusiji, tudi predsednik Trump lahko hitro spremeni retoriko," je še dodal Soban.

Kako bi se države lahko obranile pred podobnimi napadi?

"Ti incidenti kažejo, kako ranljive so panoge, kot je letalstvo," je za Reuters dejal Bart Salaets iz ameriškega podjetja za kibernetsko varnost F5. "Dejavnosti z droni postajajo vse bolj drzne in po mojem mnenju se ne bodo ustavile," pa je ocenil Eric Shouten, direktor varnostno-obveščevalnega podjetja Dyami. Ob tem je dodal, da se je povečalo število povpraševanj letalskih družb in vlad na podjetja s področja kibernetske varnosti, kako se obraniti pred tovrstnimi grožnjami.

Odvračanje tovrstnih groženj s tehnologijo motenja signalov, laserjev in sledilnimi sistemi stanejo na milijone evrov, postopki za vpeljavo teh obrambnih sistemov pa so dolgotrajni. Bob Tollast, raziskovalec v britanskem mislišču Royal United Services Institute je med drugim ocenil, da motenje signalov in frekvenc v okolici letališč ni najboljša rešitev proti grožnjam, ki jo predstavljajo brezpilotni letalniki, saj bi lahko vplivali tudi na delovanje komunikacij in signalov, ki se uporabljajo tudi v civilnem letalstvu. Tudi sestreljevanje dronov v bližini letališč in gosto naseljenih območjih po njegovih besedah ni realna rešitev.

S temi navedbami se strinja tudi Jelena Juvan, ki pravi, da so motilci signalov v okolici letališč neuporabni, ker imajo prevelik vpliv na civilno letalstvo. "Področje letališč je sicer območje, kjer droni ne smejo leteti. Tako da, ko se tam pojavi brezpilotni letalnik, je to že zadosten znak, da bi ga bilo treba sestreliti oziroma uničiti. Zagotovo se tam ni pojavil slučajno, temveč je bil tja poslan z nekim namenom," je dodala.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v nedavnem nagovoru v Evropskem parlamentu dejala, da je nujno, da se na vzhodni meji Unije vzpostavi "zid zaščite proti dronom".

Juvan je navedla, da je sicer vzhodna meja EU in zveze Nato zelo dolga, zato si je težko predstavljati, kako bi to učinkovito vzpostavili. Po njenih ocenah bi lahko države članice uvedle sisteme za onesposobitev brezpilotnih letalnikov in motilcev signalov, ki bi morali reagirati, že ko dron vstopi v zračni prostor posamezne države.